Varčevanje pri otrocih

Polish Złoty and Euro Coins

 Euro Coins (Photo credit: schoschie)

Komaj sem dobro prestopila domači prag z novorojenčkom, že je zacingljal telefon s prijaznimi ponudbami za otroško varčevanje, ki bodo prinesle brezskrben študij čez ne vem koliko let. Resda sem z enim delom zavesti premišljevala, kako naj se lotim odpiranja računov ali nalaganja v sklade in kje, pa sem se skoraj izgubila med ponudbami.

Prav vsi starši bi radi svojega otroka naučili, kako ravnati z denarjem. Že v zgodnjem otroštvu se zaveda, da je pomembno plačilno sredstvo. Nadobudneži se zelo radi igrajo domišljijsko igro trgovina v dnevni sobi, razdelijo si vloge in rišejo denar. Včasih za plačevanje uporabijo gumbke ali kamenčke. Ob opazovanju igre nas naš malček lahko pouči o odnosu do denarja. Nemalokrat bomo zagledali svoje ravnanje, ki nemara ne bo ravno tako, kot si želimo navaditi otroka.

Kdaj je torej primeren čas za odprtje njegovega bančnega računa? Na to vprašanje verjetno ne bomo dobili enotnega odgovora. Danes so modni takšni in drugačni računi in kartice z nagradami ali brez njih. V strahu, da ne bi česa zamudili, pridno polagamo denarce, ko nas otrok še ne vidi, da stojimo v vrsti na banki. Ali je to že varčevanje? Seveda je, ampak verjetno daljnoročno, denimo za študij.

Otrok v predšolski dobi se z »igralnim« denarjem predvsem igra, vrednosti seveda še ne razume. Če mu ponudimo papirnati denar ali  kovanec, bo najbrž izbral svetleči se kovanec, ker je zanimivejši. Pred vstopom v šolo pa ga že lahko uvajamo v pravo varčevanje. Navadno se starši odločajo za mesečno ali tedensko žepnino, ki jo porabi za svoje želje ali shranjuje, tudi v banki.

Velikokrat se ji pridružijo še denarci iz denarnic dedkov in tet. Otroka spodbujamo, naj se sam odloči, kaj bo z njimi naredil, o njegovih odločitvah pa se pogovorimo. Tudi mi moramo namreč vedeti, kaj želimo doseči z varčevanjem, kakšen smisel mu bomo dali. Tisto o dolgoročnih naložbah in študiju otroka kaj malo zanima. Naj daje na stran osemnajst let ves denar, ki ga bo dobil, da bo nekoč … Ali je takšno varčevanje zanj v otroštvu sploh smiselno?

Naj se uči varčevanja na krajše obdobje, sicer mu bomo vzeli ves pogum in voljo. Kar prihrani, naj porabi za nakup določene stvari, denimo igrače, ki si jo želi. Dražje in večje želje pa zahtevajo večmesečno kupčkanje.

Dragocene izkušnje dobi kar ob podpori svojih staršev in seveda ob njihovem ravnanju. Dovolimo mu na primer, da se lahko odloči tudi drugače, kot smo mu svetovali ali si zamislili. Sam naj izkusi, kako dolg je mesec brez denarja. Omogočimo mu, da lahko zaradi svojih odločitev vzame kredit pri domačih ali pri sorodnikih, seveda pa ga mora vrniti! To je otrokova obveznost in tudi naša.

Enhanced by Zemanta

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *