Parodontoza prizadene podporne strukture zob

Parodontoza oziroma parodontalna bolezen je označena kot kronična infekcija. Pri njej imajo poglavitno vlogo bakterije v ustni votlini. Bolezen prizadene zobno strukturo. Če je nenadzorovana, praviloma vodi v rahljanje ter izpadanje zob. Prepozna pa se kot povečana globina sulkusa dlesni, prav tako po nastanku parodontalnih žepkov.

Diagnoza tovrstne bolezni vključuje klinični pregled s sondo oziroma pregled mehkega tkiva dlesni okrog zob. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je paradontoza veljala za počasi napredujočo kronično bolezen, ki jo je težko zatreti. Danes je zelo široko razširjen tudi tako imenovani mladostni parodontitis. To je ena od oblik tovrstne zobne bolezni. V praksi pa to pomeni, da lahko stalni zobje, predvsem sekalci in prvi stalni kočniki, ki zrastejo v otroštvu, izpadejo v dobi zgodnje odraslosti.

Parodontoza oziroma parodontalna bolezen je označena kot kronična infekcija. Pri njej imajo poglavitno vlogo bakterije v ustni votlini.

Kronični parodontitis je povezan s slabo ustno higieno

Pri nas je kronični parodontitis precej pogost, saj prizadene pri 50 letih več kot 40 % populacije. Tovrstna bolezen je najpogosteje povezana s slabo oziroma neustrezno ustno higieno. Povzroča jo kopičenje obilne količine zobnega plaka. Simptomi paradontoze pa vključujejo rdečico ali krvavitev dlesni ob ščetkanju ali ob uporabi zobne nitke, slab zadah, otekanje dlesni, okus po kovinah.

Vnetje pri tovrstni bolezni je pogosto neboleče. Krvavenja pa kljub temu ne gre zanemariti. Bolezen lahko namreč napreduje. Eden od pomembnih dejavnikov tveganja zagotovo predstavlja tudi kajenje. Zobozdravniki zato poleg dobre ustne higiene priporočajo tudi prenehanje kajenja.

Kaj je agresivni parodontitis

Parodontalne bolezni se praviloma razvrščajo v kar sedem različnih kategorij. Med njimi je tudi agresivni parodontitis, ki se v primerjavi s kroničnim pojavlja precej manj pogosto. Na sploh pa prizadene mlajše paciente. Zdravljenje vključuje mehanično terapijo, ki je združena z antibiotiki.

Parodontoza in sladkorna bolezen

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo obstaja dejstvo, da je pri njih precej veliko tveganje za nastanek parodontoze. Do nje torej ne pridejo nepričakovano. Pri tovrstnih bolnikih se namreč slabše celijo rane, kar veliko hitreje pripelje do uničenja lokalnega tkiva.

Pri sladkornih se torej opaža, da je parodontalna bolezen ena od resnejših oralnih zdravstvenih težav, ki morajo biti zdravljenje. Pri pacientih s slabo urejenostjo glikemije je opaziti precej večjo razširjenost vnetja gingive in večjo poškodbo parodontalnega ligamenta. Domneva se, da parodontoza lahko sproži poslabšanje odpornosti na inzulin.

Preberite si še naslednji članek: Prednosti nevidnega zobnega aparata

Prednost Invisalign sistema je, da omogoča premike zob brez t.i. bracketov in lokov, ki so pri klasičnem fiksnem aparatu pritrjeni na zobe. in so vidni. Opornice so snemljive, zato je ustna higiena močno olajšana, aparat pa vas ne bo oviral pri hranjenju, saj ga takrat enostavno snamete.