Monthly Archives: September 2013

Posojilojemalci

Le-ti kapitala ne morejo po želji dvigniti. Služi kot rezerva, iz katere banka krije morebitno izgubo. Ko posojilojemalec ni sposoben odplačati posojila in to posojilo postane slabo, se za enako vsoto zmanjša njen kapi­tal (neto vrednost banke). Če je slabitev več, kot ima banka kapitala, njena neto vrednost postane negativna. V tem primeru banka postane nesolventna* ter (če ne dobi svežega kapitala) bankrotira in zapre vrata. To se lahko zgodi precej hitro, saj kapital ponavadi predstavlja manj kot 10% bančnega imetja. To pomeni, da bi lahko zgolj 10 % padec vrednosti imetja poslal v bankrot večino bank. Banke so zato zelo zainteresirane, da dobijo rezerve po najmanjši obre­stni meri. Kot bomo videli v naslednjem razdelku, jih lahko dobijo, ko stranka položi denar na tekoči račun (ali ko položi časovni depozit), lahko si jih sposodijo na medbančnem trgu ali pa jih dobijo od centralne banke. To potrjuje tudi Banka Slovenije: »Posamezna banka ima na razpolago za pridobivanje likvidnosti tri osnovne vire: t. i. retail trg (vloge podjetij in fizičnih oseb), medbančni trg in posojila pri centralni banki.« (vir: elektron­ska pošta, dne 18. 3. 2011) Najcenejši vir rezerv za banke so depoziti strank, zato tudi tekmujejo med seboj, katera jih bo s svojo ponudbo privabila več. Sledijo rezerve na medbančnem trgu, najdražje pa so pona­vadi rezerve pri centralni banki. V nadaljevanju si bomo pogledali, kako danes poteka medbančna poravnava.